In je za nami že dvajseti po vrsti – ICC 2014 (kar je okrajšava za International camp on computers and comunication for young and visually impaired), ki je potekal med 3. in 12. avgustom v Rigi. Letos se je nabrala najštevilčnejša ekipa do sedaj, saj nas je tja daleč na sever potovalo kar šest udeležencev (Žan Prša, Nik Zorec, Maša Pupaher, Monika Marn, Leon Rojko in Rok Mulec) in trije spremljevalci (Milka Podobnik, Zoran Poplašen, Grega Hribar), več kot polovica prvič. V prestolnici Latvije smo preživeli zares super 10 dni, dogajalo se je marsikaj!
Najprej »digitalne« delavnice: o dostopnosti tehnologij, dodatkih za tablico in pametne telefone, NVDA-ju, naprednejši uporabi Offica, JAWS-a in ZoomText-a, navigaciji po dokumentih, montiranju filmov v iOS-u, prezentaciji, networking-u, miksanju glasbe, Windows-ih brez miške, računalniškem notnem zapisu, delu z zvočnimi datotekami in snemanju zvočne igre.
Nato »analogne« delavnice: o študiju in delu v tujini, obvladovanju živčnosti (torej sebe) ali fizičnega nasprotnika (torej samoobramba) – obe slovenski!, kuhanju tradicionalnih latvijskih jedi, o zgodovini te dežele, ročnih spretnosti za dekleta in modelarskih za fante, plesu, psih vodnikih, nakitu za dekleta v dveh delih, o kratkemu povzetku, kaj naj bi svet vedel o nas in kako do nas pristopal, japonski kaligrafiji, o izdelavi lastne ure, prevajanju ter novinarska in modna delavnica (seveda za dekleta : ). Kar nam je še ostalo časa, smo hodili po mestu, izvedli kanu odpravo po bližnjem jezeru, si ogledali stare latvijske hiške v muzeju na prostem, obiskali turistično mestece Ventspils, se kopali v Baltiku, hodili v fintes, na goalball, showdown, karaoke, slovensko ekipo je z imenitno večerjo pogostil Krkin predstavnik v Latviji (hvala, Roman) in se predvsem družili/ustvarjali/žurali z vrstniki iz vse Evrope, prišla je tudi ekipa iz dežele vzhajajočega sonca. Bilo nas je krepko čez 100 in komaj čakamo, da se zopet vidimo. Vsekakor sta manjkala spanec in počitek, ki pa ju nismo pogrešali. Naslednje leto se podamo na Nizozemsko, privoščimo pa vam za blag okus slik : )
Last, but not the least. Iskrena HVALA vsem velikodušnim donatorjem: Tatjani Cvetko, Bredi Pirc, društvu Bod’ to kar si, Mariji Vidic in Srednji šoli Jesenice, Lions klubom Novo mesto, Piramida, Ljubljana, Viva, Škofja Loka, občinam Vransko, Selnica ob Dravi, Lenart, Sv. Jurij ob Ščavnici, podjetjem Energoconsulting d.o.o., Krka d. d., Fist d.o.o., Carrera Optyl d.o.o., Omibis d.o.o. in humanitarnemu zavodu Vid. Brez vas bi nas bilo manj.