Pravila šolskega reda

Pravila šolskega reda Centra IRIS

I. Temeljna določba

1. člen

Na podlagi vzgojnega načrta šola v pravilih šolskega reda natančneje opredeli:

• dolžnosti in odgovornosti učencev in dijakov (v nadaljevanju: učencev),
• pravila vedenja in ravnanja,
• načine zagotavljanja varnosti,
• postopke in vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil,
• pohvale, priznanja, nagrade,
• organiziranost učencev,
• opravičevanje odsotnosti,
• sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev.

II. Dolžnosti in odgovornosti učencev

2. člen

• Spoštuje pravice drugih učencev in delavcev šole.
• Izpolnjuje svojo šolsko obveznost.
• Redno in točno obiskuje pouk in druge dejavnosti v sklopu šole.
• Učencev in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu.
• V šoli in izven nje skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroža zdravja in varnosti, drugih učencev in delavcev šole.
• Spoštuje in upošteva pravila hišnega reda.
• V šoli in izven nje se spoštljivo vede do drugih.
• Sodeluje pri dogovorjenih aktivnostih razreda in šole.
• Spoštljivo ravna s svojo lastnino, lastnino šole, učencev in delavcev šole.
• Odgovorno ravna z naravnim okoljem in naravnimi viri.

III. Pravila vedenja v šoli

3. člen

Vsak učenec je dolžan prispevati k dobri socialni klimi v razredu in zunaj njega ter v skupinah. Učenci se ravnajo po pravilih lepega vedenja:

• Vsi se pozdravljamo v šoli in izven nje.
• Učenci učitelje in druge zaposlene na šoli vikajo.
• Komunikacija med vsemi je spoštljiva, strpna in vljudna.
• Drug do drugega smo prijazni in spoštljivi.
• Spoštujemo osebno nedotakljivost.

4. člen

Vsakršna oblika nasilja je nesprejemljiva. Sem sodijo fizično nasilje, verbalno nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, virtualno nasilje in vse ostale oblike neustreznega vedenja.

5. člen

Garderoba:

• Učenci imajo v garderobi svoj prostor opremljen z imenom posameznega učenca. Vsak učenec poskrbi za urejenost svojega garderobnega prostora.
• Učenci prihajajo letnemu času, vremenu in dejavnostim primerno oblečeni.
• Učenci skrbijo za redno prinašanje čiste in ustrezne športne opreme.
• Učenci pri pouku predmetov, kjer je potrebno upoštevati napotke za osebno zaščito in zaščito delovnih površin, upoštevajo pravila in napotke učitelja.
• Učenci so v šoli preobuti v šolske copate, uporaba natikačev ni dovoljena. Čisti športni copati so dovoljeni samo v telovadnici.

6. člen

Pouk:

Pouk se začenja točno. Za točnost začetka pouka so odgovorni učitelji in učenci, zamujanje k pouku ni dovoljeno. Če učitelja več kot pet minut po začetku pouka še ni v učilnico, dežurni učenec o tem obvezno obvesti ravnateljico zavoda ali odsotnost sporoči v tajništvo zavoda.

Učenci počakajo učitelja v učilnicah s pripravljenimi učnimi pripomočki, oziroma pred učilnico, v primeru, da je zaklenjena.

Učenci opravljajo domače naloge in k pouku prinašajo šolske potrebščine.

7. člen

Odmori:

V času pet minutnih odmorov med šolskimi urami se učenci umirjeno pripravijo na naslednjo uro.

Učenci v času odmora v skladu z urnikom prehajajo med učilnicami. Odmori so tudi čas za opravljanje osebnih potreb (npr. stranišče, pitje vode …).

8. člen

Obroki:

Učenci upoštevajo pravila obnašanja v jedilnici.

Za učence je zajtrk od 7.35 do 7.55 in traja 20 minut. Šolski zvonec ob 7.55 opozori učence, da gredo v razred in se pripravijo na prvo uro, ki se začne ob 8.00.

Za učence je malica v odmoru med 10.25 in 10.45 in traja 20 minut. Šolski zvonec ob 10.45 opozori učence, da gredo v razred in se pripravijo na naslednjo uro, ki se začne ob 10.50.

Za učence je kosilo ob 12.25, 13.15 in 14.05. Izjemoma se glede na urnik učencev kosilo lahko prične ob 11.35.

Učenci poskrbijo, da je jedilnica urejena, posodo in morebitne ostanke pravočasno, pred koncem odmora, pospravijo v zato določen prostor v jedilnici. Za red na mizah, kjer so jedli učenci, poskrbi vsak učenec sam.

V času obrokov je dežuren vsaj en strokovni delavec.

Ko večina učencev zaključi z obrokom, jedilnico zapustijo v miru. Do prvega zvonjenja se zadržujejo v skupnih prostorih, kjer je dežuren en strokovni delavec.

Zdravstveni delavec ali dežurni učitelj počaka v jedilnici z zadnjim učencem. Ko zadnji učenec konča z obrokom, ga pospremi do skupnega prostora oziroma do razreda.

Vsi obroki se jedo v jedilnici. V primeru lepega in toplega vremena je lahko malica na vrtu. Učenci so zunaj do prvega zvonjenja ob 10.45. Po zvonjenju odidejo v svoje razrede in se pripravijo na pouk.

9 člen

Jutranje varstvo:

Jutranje varstvo poteka od 6.00 do 7.30. Jutranje varstvo lahko obiskujejo učenci ob predhodni prijavi.

V času jutranjega varstva učenec spoštuje pravila šolskega in hišnega reda Centra IRIS.

10. člen

Podaljšano bivanje:

Učenci med samostojnim učenjem ne hodijo domov. Starši pisno ali ustno obvestijo učitelja o izrednem odhodu otroka domov.

Starši ali voznik dogovorjenega prevoza, otroka počakajo v avli Centra. Starši na začetku šolskega leta seznanijo razrednika, kdo vse lahko pride iskati njihovega otroka. V kolikor pride tu do spremembe, so starši dolžni o tem, pravočasno obvestiti učitelja razrednika ali učitelja oddelka podaljšanega bivanja. Učenci se pred odhodom domov obvezno javijo učitelju.

Čas trajanja podaljšanega bivanja se določi glede na potrebe vsako leto posebej in je objavljen v šolski publikaciji ali na spletni strani Centra.

11. člen

Uporaba elektronskih naprav:

Med elektronske naprave sodijo: mobilni telefoni, tablice, pametne ure, predvajalniki glasbe, snemalniki.

V šoli je med vzgojno-izobraževalnim procesom, med odmori in pri drugih dejavnostih ob pouku (dnevi dejavnosti, tabori …) prepovedana uporaba mobilnih telefonov, predvajalnikov glasbe in drugih elektronskih naprav, razen za potrebe vzgojno-izobraževalnega dela po navodilu učitelja.

V šoli in v šolskem prostoru je med poukom, med odmori in vsemi drugimi dejavnostmi snemanje oziroma fotografiranje prepovedano.

Uporaba elektronskih naprav je mogoča le ob predhodnem dogovoru z učiteljem.

12. člen

Prinašanje prepovedanih predmetov:

V šolo in šolski prostor je strogo prepovedano prinašanje oziroma posedovanje:

• orožja,
• pirotehničnih sredstev,
• drugih nevarnih predmetov, ki se jih pri vzgojno-izobraževalnem delu ne potrebuje,
• cigaret, drog, energijskih pijač in napitkov ter alkohola ali drugih škodljivih snovi.

13. člen

Skrb za lastnino:

• Vsi smo dolžni skrbeti za skupno lastnino.
• Vsak je dolžen skrbeti za svoje imetje in imetje drugih.
• Tuje lastnine ni dovoljeno odtujevati, uničevati, skrivati, poškodovati.
• O kraji in nastali škodi je vsak dolžen obvestiti učitelja oziroma vodstvo šole.
• Šola ne nosi odgovornosti za odtujitev ali poškodbo lastnine.

IV. Načini zagotavljanja varnosti

14. člen

Za red in varnost v šolskih prostorih skrbijo dežurni učitelji in drugi delavci šole. Učenci in vsi zaposleni upoštevamo Pravila hišnega reda Centra IRIS. Upoštevajo se načela za osebno varnost posameznika:

Spoštujemo pravico do drugačnosti in osebne svobode.

Spoštujemo pravico do osebne varnosti; nasilje v katerikoli obliki je strogo prepovedano.

V šoli se gibljemo umirjeno.

Spoštujemo pravico do varnosti osebne lastnine in šolske lastnine.

V. Postopki in vzgojni ukrepi za posamezne kršitve pravil

15. člen

Kršitve, ki izhajajo iz neizpolnjevanja učenčevih/dijakovih dolžnosti in se smatrajo za lažje kršitve:

• Nestrpnost do učencev in zaposlenih.
• Neizpolnjevanje učnih in drugih šolskih obveznostih.
• Neredno pisanje domačih nalog.
• Izmikanje in nesodelovanje na dnevih dejavnosti, projektih, tekmovanjih, srečanjih, organiziranih akcijah urejanja šole, dejavnosti dogovorjenih v oddelčni skupnosti.
• Zamujanje k pouku in drugim vzgojno-izobraževalnim dejavnostim.
• Motenje učencev in zaposlenih pri delu.
• Ogrožanje varnosti drugih učencev in zaposlenih.
• Neodgovorno ravnanje s premoženjem ter lastnino učencev in zaposlenih, s čimer se povzroča materialna škoda.
• Nespoštljivo obnašanje do drugih.
• Neupoštevanje navodil delavcev šole.
• Neupoštevanje pravil šolskega reda.
• Neopravičeni izostanki do 10 posameznih ur oziroma do 15 strnjenih ur odsotnosti.

16. člen

Kršitve, ki izhajajo iz kršenja pravil obnašanja in ravnanja in se smatrajo za težje kršitve:

• Ponavljajoče istovrstne kršitve šolskih pravil.
• Grob verbalni napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo (uporaba žaljivk, zmerljivk, razširjanje lažnih govoric).
• Psihično nasilje, socialno izključevanje, osamitev, stigmatizacija, izsiljevanje ali ekonomsko nasilje, zahteve po denarju, goljufanje in napeljevanje k temu, virtualno nasilje, izvajanje neposrednih ali prikritih oblik agresivnega vedenja do drugih učencev in delavcev šole.
• Spolno nasilje, npr. otipavanje in nadlegovanje učencev ali delavcev šole.
• Fizični napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo.
• Namerno poškodovanje in uničevanje šolske opreme, zgradbe ter stvari in opreme drugih učencev, delavcev in obiskovalcev šole.
• Nedovoljeno snemanje oziroma fotografiranje med poukom, med odmori in vsemi drugimi dejavnostmi v šoli in v šolskem prostoru.
• Odtujitev šolske dokumentacije in popravljanje ter vpisovanje ocen v šolsko dokumentacijo.
• Uničevanje uradnih dokumentov in ponarejanje podatkov in podpisov v uradnih dokumentih ter listinah, ki jih izdaja šola.
• Uničevanje, ponarejanje, odtujitev in zamenjava preizkusov znanja.
• Odtujitev, sodelovanje pri odtujitvi in posedovanje lastnine šole, lastnine drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole.
• Uporaba pirotehničnih sredstev ali odprtega ognja v šolskih prostorih, na zunanjih površinah šole ali na šolskih ekskurzijah, taborih in šoli v naravi.
• Kajenje in prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje ali uživanje alkohola, drog ter drugih psihoaktivnih sredstev (kot so energijski napitki in izdelki, ki vsebujejo alkohol …) Napeljevanje sošolcev k takemu dejanju v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu.
• Nespoštljiv odnos do hrane.
• Zloraba interneta.
• Nedovoljena uporaba šolskega zaščitenega brezžičnega omrežja.
• Prinašanje prepovedanih predmetov v šolo.
• Ogrožanje varnosti, zdravja in življenja učencev in delavcev šole.
• Neopravičeni izostanki nad 10 posameznih ur oziroma nad 15 strnjenih ur odsotnosti.

17. člen

Za učence osnovnih šol:

Ukrepi ob kršitvah pravil vedenja in drugih primerih se bodo za učence osnovne šole izvajali skladno z Zakonom o osnovni šoli.

Vzgojne ukrepe šola izvede, kadar učenec krši svoje dolžnosti, določene z zakonom ter drugimi predpisi in akti šole.

Predlog za začetek vzgojnega postopka zaradi storjene kršitve lahko razredniku poda vsak delavec šole, starši ali učenec.

Šola vodi zapise o vseh izvedenih vzgojnih postopkih.

17a.člen

Vzgojni postopek v primeru lažjih kršitev navedenih v 15. členu tega pravilnika:

1. Opozorilo in razgovor

Strokovni delavec učenca opozori na kršitev in z njim opravi razgovor. S pogovorom skušata razrešiti težavo. Strokovni delavec o tem obvesti razrednika ustno ali z zapisom v dnevnik.

2. Vključitev razrednika

Če tak razgovor ni uspešen, ker učenec ne sodeluje pri pogovoru, zavrača pogovor ali ponavlja kršitev, učitelj v postopek vključi razrednika. Sodeluje tudi učitelj, pri katerem se je zgodila kršitev.

3. Vključitev staršev

Kadar tudi razrednikovo posredovanje ne pripomore k rešitvi primera, razrednik vključi še starše.

4. Vključitev Šolske svetovalne službe

Vključi se še ŠSS in po potrebi vodstvo šole.

17.b člen

Vzgojni ukrepi v primeru težjih kršitev navedenih v 16. členu tega pravilnika:

Pri izrekanju ukrepa upoštevamo osebnostno zrelost učenca nagibe za kršitev, pedagoške posledice, ponavljanje kršitve in škodljivost dejanja. Upoštevamo pa tudi načelo postopnosti.

Vzgojni ukrepi so lahko:

• Restitucija (poravnava). Skupaj z učencem-ci, po potrebi tudi s starši, se poišče ustrezno nadomestilo za poravnavo škode ali poravnavo neprimernega vedenja.
• Ukinitev nekaterih pravic, ki so povezane s kršitvami pravil šole, s pridobljenimi statusi učencev, ugodnostmi, ki jih šola nudi učencem izven predpisanih dejavnosti in standardov.
• Kadar učenec pogosto ogroža varnost, ne upošteva navodil in zato šola ne more prevzeti odgovornosti za varnost in izvedbo pedagoškega procesa izven prostorov šole (npr. dnevi dejavnosti, tabori, šole v naravi …), šola poskrbi za dodatno spremstvo ali pa za učenca organizira nadomestni vzgojno-izobraževalni proces v šoli.
• Odstranitev od pouka. Ta je mogoča, kadar učenec s svojim vedenjem onemogoča izvajanje pouka kljub predhodnim pogovorom, dogovorom in opozorilom. Učenec v času odstranitve opravlja delo pod nadzorom strokovnega delavca, ki ga določi ravnateljica zavoda. Strokovni delavec lahko pomaga pri reševanju problema, zaradi katerega ni pri pouku. V primeru odstranitve učenca od ure pouka, mora učitelj z njim opraviti razgovor še isti dan, skupaj pregledata opravljeno delo in se dogovorita o nadaljnjem sodelovanju.
• Začasna prepoved obiskovanja pouka in bivanja v domu učencev zavoda.

Šola lahko oblikuje in izvaja tudi druge vzgojne ukrepe. O vzgojnih ukrepih in izvajanju teh razrednik ali ŠSS vodi zabeležke.

17.c člen

Poleg vzgojnih ukrepov navedenih v 19. členu tega pravilnika, je na Centru IRIS možnost izrekanja alternativnih vzgojnih ukrepov (npr. omejitev uporabe elektronskih naprav, dodatna pomoč pri vsakodnevnih opravilih, izdelava plakata ipd.). Lahko se jih izreče takoj ali po pogovoru z razrednikom. Določi se rok do kdaj ukrep traja. Trajanje ukrepa se lahko prekine pred iztekom, če pride do izboljšanja vedenja. Alternativni vzgojni ukrep je namenjen pridobivanju izkušenj in na njihovi podlagi izbiranje bolj sprejemljivih oblik vedenja.

17.č člen

Vzgojni opomin:

Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena.

Vzgojni opomin šola lahko izreče za kršitve, ki so storjene v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter drugih dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu, hišnem redu, pravilih šolskega reda in drugih aktih šole.

Vzgojni opomini so:

1. opomin
2. opomin
3. opomin

17.d člen

Postopek izreka vzgojnega opomina:

• Obrazložen pisni predlog za izrek vzgojnega opomina učencu poda strokovni delavec šole razredniku.
• Razrednik preveri, ali je učenec kršil dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi in akti šole, ter katere vzgojne dejavnosti in vzgojne ukrepe je za učenca šola predhodno že izvedla.
• Nato razrednik opravi razgovor z učencem in njegovimi starši oziroma strokovnim delavcem šole, ki zastopa interese učenca, če se starši ne udeležijo pogovora.
• Po razgovoru razrednik pripravi pisno obrazložen predlog za izrek vzgojnega opomina in ga posreduje učiteljskemu zboru. Če razrednik oceni, da ni razlogov za izrek vzgojnega opomina, o tem seznani učiteljski zbor.
• Vzgojni opomin izreče učiteljski zbor.
• O izrečenem opominu šola starše seznani z obvestilom o vzgojnem opominu.
• Šolska svetovalna služba za učenca, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin, pripravi predlog individualiziranega vzgojnega načrta, v katerem opredeli konkretne vzgojne dejavnosti, postopke in vzgojne ukrepe, ki jih bo izvajala. Predlog po potrebi dopolni in nato sprejme ravnatelj, razrednik in oddelčni učiteljski zbor.
• Šola o poteku postopka izrekanja vzgojnega opomina šola vodi zabeležke.

17.e člen

Učenec in njegovi starši lahko pisno podajo ugovor razredniku ali šolski svetovalni službi ali ravnatelju glede vzgojnega delovanja šole. Če učenec ali staršu v 30 dneh ne dobijo pisnega odgovora oziroma če z njim niso zadovoljni, lahko dajo predlog na inšpekcijski nadzor.

17.f člen

Prešolanje učenca:

Če je iz učnih ali vzgojnih razlogov potrebno, lahko osnovna šola v soglasju ali na zahtevo staršev vključi učenca v drugo osnovno šolo, če ta s tem soglaša.

Šola lahko iz vzgojnih razlogov prešola učenca na drugo šolo brez soglasja staršev:

• če so kršitve pravil šole takšne narave, da ogrožajo življenje ali zdravje učenca oziroma življenje ali zdravje drugih ali
• če učenec po treh vzgojnih opominih v istem šolskem letu in kljub izvajanju individualiziranega vzgojnega načrta onemogoča nemoteno izvajanje pouka ali drugih dejavnosti, ki jih organizira šola.

Če se učenca prešola brez soglasja staršev, si šola pred odločitvijo o prešolanju učenca na drugo šolo pridobi mnenje centra za socialno delo in soglasje šole, v katero bo učenec prešolan, glede na okoliščine pa tudi mnenje drugih inštitucij.

Šola staršem vroči odločbo o prešolanju, v kateri navede tudi ime druge šole ter datum vključitve v to šolo.

18. člen

Za dijake srednjih šol:

Ukrepi ob kršitvah pravil vedenja in drugih primerih se bodo za dijake srednje šole izvajali skladno z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju in Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah.

Šola lahko zaradi neizpolnjevanja šolskih obveznosti oziroma kršitev dolžnosti (v nadaljevanju: kršitve) zoper dijaka vzgojno ukrepa.

Vzgojni ukrepi se lahko izrečejo za kršitve, ki jih dijak stori v času šolskih obveznosti.

Predlog za uvedbo in vodenje postopka ter izrek vzgojnega ukrepa za kršitve določene s pravilnikom izreka razrednik, za kršitve, za katere se lahko izreče izključitev iz šole pa ravnatelj.

Šola vodi zapise o vseh izvedenih vzgojnih postopkih.

18.a člen

Dijaku se lahko izreče opomin ali ukor zaradi naslednjih kršitev:

• neprimeren odnos do pouka, dijakov, delavcev šole in drugih,
• neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja,
• neupoštevanje predpisov in šolskih pravil.

Dijaku se lahko izreče opomin zaradi lažjih kršitev navedenih v 15. členu tega pravilnika ali ukor zaradi težjih kršitev, navedenih v 16. členu tega pravilnika.

18.b člen

Uvedba in vodenje postopka vzgojnega ukrepanja:

Postopek vzgojnega ukrepanja se uvede in vodi v šoli, v katero je dijak vpisan v času storjene kršitve.

Za kršitve, zaradi katerih se lahko izreče vzgojni ukrep opomin ali ukor, se postopek vzgojnega ukrepanja lahko uvede najpozneje v tridesetih dneh od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in dijaka, ki je kršitev storil.

V postopku ugotavljanja kršitve ima dijak pravico do zagovora, pri katerem sodelujejo starši.

Če s starši ni bilo mogoče vzpostaviti stika ali če so prisotnost odklonili, se zagovor dijaka lahko izvede brez njihove prisotnosti. Na željo dijaka pri zagovoru sodeluje strokovni delavec šole ali druga polnoletna oseba, ki ji dijak zaupa.

Pri izbiri ukrepa se upoštevajo teža kršitve, odgovornost dijaka za kršitev, osebnostna zrelost dijaka, nagibi, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge okoliščine, pomembne za ukrepanje in možne posledice ukrepanja.

Če se po proučitvi vseh okoliščin ugotovi, da dijak potrebuje pomoč oziroma svetovanje, se lahko postopek vzgojnega ukrepanja zoper dijaka ustavi.

O vzgojnem ukrepu se dijaku vroči pisni sklep v osmih dneh po izreku vzgojnega ukrepa.

Akt o izreku vzgojnega ukrepa mora biti obrazložen in vsebovati mora pouk o pravnem varstvu.

18.c člen

Dijak se lahko zoper izrečeni vzgojni ukrep pritoži v osmih dneh po prejemu pisne odločitve o izrečenem vzgojnem ukrepu.

O pritožbi odloči pristojni organ, določen z zakonom, v petnajstih dneh po prejemu pritožbe tako, da se:

1. pritožbi ugodi in se razveljavi odločitev o ukrepu,
2. pritožbi ugodi in odloči, da se postopek ukrepanja ponovi in o ukrepu ponovno odloči,
3. pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

18.č člen

Šola lahko dijaku prepove prisotnost pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela šole, če s svojim ravnanjem ogroža oziroma bi lahko ogrozil svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih. Prepoved lahko traja največ do konca šolskih obveznosti tistega dne, v primeru hujših ali dolgotrajnejših posledic kršitve pa lahko največ do zaključka postopka vzgojnega ukrepanja.

Dijaku, ki s svojim vedenjem ovira izvajanje pouka, se lahko prepove prisotnost pri pouku za čas posamezne ure pouka.

Šola lahko zaseže predmete, s katerimi dijak ogroža oziroma bi lahko ogrozil svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih ali povzroča oziroma bi lahko povzročil materialno škodo.

Šola o prepovedi prisotnosti pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela šole oziroma o zasegu predmetov dijaku izda sklep najpozneje do konca pouka tistega dne

18.d člen

Postopek izreka alternativnega ukrepa:

Dijaku se lahko namesto vzgojnih ukrepov 18.a člena tega Pravilnika, določijo tudi drugi alternativni ukrepi (npr. pobotanje oziroma poravnava spora, poprava škodljivih posledic njegovega ravnanja, izvršitev nekega neobveznega dobrega dela oziroma naloge, opravljanje nalog in obveznosti izven načrtovanega časa) pod pogojem, da dijak s tem soglaša.

Pri izreku alternativnega ukrepa se pisno določijo način izvrševanja alternativnega ukrepa, trajanje, kraj in rok za izvršitev ukrepa, ter oseba, ki bo spremljala izvajanje ukrepa.

Alternativni ukrep se izvršuje tako, da je dijaku omogočeno obiskovanje pouka.

Z vsebino in načinom izvrševanja alternativnega ukrepa se seznani dijaka in starše. Če dijak z določenim alternativnim ukrepom ne soglaša ali ga ne izvrši na določen način in v določenem roku, se mu izreče vzgojni ukrep.

18.e člen

Izključitev iz šole:

Dijaka se lahko izključi iz šole zaradi naslednjih kršitev:

• ogrožanje svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih, ki ima ali bi lahko imelo za posledico težjo telesno poškodbo oziroma težje duševne motnje,
• namerno uničenje oziroma poškodovanje šolskega ali drugega premoženja, s katerim je povzročena večja materialna škoda,
• vdor v varovani podatkovni sistem, s katerim je bila povzročena škoda ali pridobljena korist,
• uničenje ali ponarejanje šolske dokumentacije,
• posedovanje predmetov oziroma sredstev, ki ogrožajo varnost, življenje in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
• posedovanje, ponujanje ali prodajanje prepovedanih drog,
• posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola,
• prisotnost pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog oziroma uživanje alkohola ali prepovedanih drog,
• neopravičene odsotnosti od pouka, ki znašajo 35 ur v šolskem letu.

Dijaka se lahko izključi iz šole za četrti oziroma za vsak nadaljnji izrečeni ukor v posameznem šolskem letu.

Izključitev iz šole traja do konca šolskega leta, če pa je bil dijaku ukrep izrečen mesec dni ali manj pred iztekom pouka v skladu s šolskim koledarjem, lahko izključitev traja še največ do konca naslednjega šolskega leta.

Za kršitve iz prve do šeste alineje prvega odstavka tega člena se postopek lahko uvede v treh mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in dijaka, ki je kršitev storil.

Za kršitve iz sedme, osme in devete alineje prvega odstavka tega člena se postopek lahko uvede v tridesetih dneh od dneva, ko je dijak storil kršitev.

Izključitev iz šole se lahko izreče pogojno, tako da se ta ne izvrši, če dijak v pogojnem obdobju, ki lahko traja največ eno leto, ne stori kršitve iz prvega odstavka tega člena. Če dijak v pogojnem obdobju stori kršitev iz prvega odstavka tega člena, se pogojna izključitev lahko prekliče.

VI. Pohvale, priznanja, nagrade

19. člen

Kadar se učenec ali skupina učencev izkaže s prizadevnostjo pri konkretni dejavnosti ali aktivnosti je lahko ustno ali pisno pohvaljen. Ustne ali pisne pohvale podeljuje razrednik, vzgojitelj ali mentor dejavnosti

Pisne pohvale se podeljujejo za:

• prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri pouku, vzgojni skupini ali interesnih dejavnostih ali drugih dejavnosti Center,
• bistveno izboljšanje učnega uspeha,
• doseganje vidnih rezultatov na šolskih tekmovanjih z različnih področij znanja,
• posebej prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti ali skupnosti učencev šole ter vzgojni skupini,
• pomoč drugim učencem,
• pomemben osebnostni napredek,
• aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi različnih prireditev ter dejavnosti pomembnih za Center.

20. člen

Priznanja podeljuje učencem ravnateljica Centra, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celoten zavod ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti.

Priznanja se izrekajo za:

• večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem delu,
• doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih in srečanjih učencev, ki so organizirana za območje celotne države,
• večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri interesnih in drugih dejavnostih,
• večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti in skupnosti učencev šole.

VII. Organiziranost učencev

21. člen

Učenci so organizirani v oddelčne skupnosti. Učenci oddelčne skupnosti volijo dva predstavnika oddelka. Učenci pri urah oddelčne skupnosti z razrednikom ali drugim strokovnim delavcem obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in pobude za boljše delo in razreševanje problemov.

VIII. Opravičevanje odsotnosti

22. člen

Postopek opravičevanja odsotnosti:

• Staši/skrbniki učenca morajo najkasneje v petih dneh po izostanku učenca razredniku sporočiti vzrok izostanka.
• Če učenec izostane več kot pet dni, starši pa razredniku niso sporočili vzroka izostanka, razrednik o izostanku učenca obvesti starše in jih pozove, da sporočijo vzrok izostanka.
• Odsotnost učenca morajo starši opravičiti osebno ali v pisni obliki.
• Opravičila je treba posredovati razredniku najkasneje v petih dneh po prihodu učenca v šolo.
• Če razrednik v omejenem roku ne prejme opravičila, šteje izostanke za neopravičene in ukrepa v skladu s pravili šolskega reda. Če učenec ali starši/skrbniki iz opravičenih razlogov predložijo opravičilo po izteku roka, ga razrednik upošteva.
• Če učenec zaradi bolezni izostane več kot 5 šolskih dni, lahko razrednik zahteva uradno zdravniško potrdilo o opravičenosti izostanka.
• Če razrednik dvomi o verodostojnosti opravičila, obvesti o tem starše. Če ugotovi, da je opravičilo lažno, izostanka ne opraviči in ukrepa v skladu s pravili šolskega reda.
• Razrednik sproti pregleduje izostanke učencev, vodi dokumentacijo in ustrezno ukrepa.

23. člen

Učenec lahko opravičeno izostane, če starši/skrbniki njegov izostanek vnaprej napovejo. Ta izostanek lahko strnjeno ali v več delih traja največ pet dni v letu. Ravnatelj lahko na v izjemnih primerih, na podlagi obrazložene prošnje staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka.

Napovedane odsotnosti so opravičene.

V primeru, da učenec brez vnaprejšnjega pisnega ali ustnega soglasja staršev/skrbnikov zapusti šolo, se mu izostanek ne opraviči.

24. člen

Če dijak ne more prisostvovati pri šolskih obveznostih, starši ali skrbnik dijaka (v nadaljnjem besedilu: starši) oziroma polnoletni dijak obvestijo šolo o njegovi odsotnosti v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti. Če tega ne storijo, šola o odsotnosti mladoletnega dijaka obvesti starše dijaka naslednji dan. Šola odloči o upravičenosti odsotnosti dijaka na podlagi ustreznega opravičila o odsotnosti v treh delovnih dneh po prejemu opravičila.

25. člen

V primeru odsotnosti zaradi sodelovanja na dogodku v organizaciji šole, mora strokovni delavec, ki dogodek organizira o tem obvestiti razrednika in oddelčni učiteljski zbor.

26. člen

Učenec je lahko iz zdravstvenih razlogov oproščen sodelovanja pri določenih urah pouka in drugih dejavnosti šole. Starši/skrbniki učenca morajo razredniku predložiti mnenje in navodilo zdravstvene službe. Razrednik o tem obvesti druge strokovne delavce, ki izvajajo pouk ali druge dejavnosti šole in v dnevnik vpiše čas trajanja opravičene odsotnosti.

Učenec, ki je oproščen sodelovanja pri posamezni uri pouka, mora pri tej uri prisostvovati in opraviti naloge ali nadomestno dejavnost, ki jo sme opravljati v skladu z navodili zdravstvene službe.

27. člen

Za neopravičen izostanek se šteje neopravičena odsotnost učenca pri celi uri pouka oziroma dejavnosti. Če učenec zamudi k uri, se šteje zamuda za neopravičen izostanek, kadar presega tretjino ure. Krajše zamude se obravnavajo kot kršitve šolskih pravil, ne morejo pa se šteti za neopravičen izostanek. Neopravičeni izostanki so občasni, če učenec izostaja le pri urah pouka posameznih predmetov, ali strnjeni, če izostanek traja več ur ali šolskih dni zaporedoma. Občasni neopravičeni izostanki so težja kršitev šolskih pravil kot strnjeni izostanki.

IX. Sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev.

28. člen

Šola v sodelovanju z zdravstvenimi zavodi organizira redne sistematične preglede ter cepljenja.

Če učenec odkloni sodelovanje pri predpisanem zdravstvenem pregledu ali cepljenju, razrednik o tem obvesti starše/skrbnike učenca.

Šola deluje preventivno in osvešča učence o škodljivosti in posledicah kajenja, pitja alkoholnih pijač, uživanja drog in drugih poživil, spolnega nadlegovanja ter nasilja. V te namene organizira različne aktivnosti pri pouku in drugih dejavnostih šole.

29. člen

Šola v skladu z odloki in priporočili pristojnih institucij (MIZŠ, NIJZ, MZ) dosledno izvaja ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. Šola o spremembah in novih ukrepih za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni redno obvešča učence Centra IRIS in njihove starše oziroma skrbnike. Vsi na Centru IRIS ravnajo v skladu z odloki in priporočili pristojnih institucij.

 

Ravnateljica: Katjuša Koprivnikar

Predsednica Sveta Centra IRIS: Nastja Strnad